Sicer se nam to najbolj pogosto dogaja pred dopusti ali v decembru, a glede izvedenih svetovnih analiz potrošniških navad, se vedno več kupcev odloča za izvedbo nakupa preko spleta. Seveda določene izdelke še ne kupujemo preko spleta, ker jih želim pred tem otipati, probati ali jih na nek način izkusiti s fizičnim dotikom in pogledom v živo. Teh izdelkov, kjer pa imamo zadržke pa je dejansko vedno manj.
Spletne trgovine so na nek način še posebej drugačne in mikavne kot pa so klasične trgovine.
Sam koncept spletne trgovine je zanimiv in kot vse v digitalnem svetu relativno enostaven za vzpostavitev. Obstajajo namenska orodja, sistemi, ki omogočajo vzpostavitev spletne trgovine že v nekaj minutah, potem je potrebno izvajanje oblikovalskih prvin, vnos in opis artiklov, določanje cen in… …spletna trgovina že lahko deluje. Lahko jo celo kopiramo, prevajamo. Pravzaprav predstavlja v tehničnem smislu le paket datotek, ki se lahko relativno hitro reproducira. To pomeni, da je spletnih trgovin lahko relativno hitro relativno veliko.
Vse analize pravijo, da se največ troši v mesecih, ki predstavljajo zaključek leta – podjetja in podjetniki želijo narediti določene korake k optimizaciji dobičkov pred obdavčitvijo, ostali (fizične osebe) pa smo podvrženi opravičevanju slabe vesti, ki se je nakopičila preko celotnega leta – pred nami so veliki trije možje, ki imajo neposreden vpliv na našo denarnico.
Pri izvedbi nakupov preko spleta se še vedno učimo, vemo pa da ni potrebno plačati za enak produkt par nič več kot pa je najnižja cena skupaj z dostavo na globalnem trgu. Prav imamo. Mogoče. Do neke mere.
Spletna trgovina ima še nekaj. Ima poseben vidik udobnosti in varnosti. Da si lažje predstavljamo – zunaj sneži, mrzlo da na Zippotu ogenj zmrzne, mi pa noter, v leseni smučarski koči, polena nametana v kamin, božičnica na računu,… Počutimo se prijetno in varno. In gremo na splet. In? Ja ta občutek varnosti in prijetnosti prenesemo na izkušnjo nakupa. Nismo tako pozorni, klikamo, kupujemo, plačujemo. V občutku varnosti doma. Ki sicer nima nobene povezave s tem kaj se dogaja v ozadju naših finančnih transakcij, pa vendar – mi smo varni.
Pri spletnih trgovinah obstaja še dodaten vidik – ugodne cene. Koncept spletne trgovine lahko do neke mere to celo podpira, saj lahko trgovec predstavlja dejansko samo posrednika, ki po prodaji, izdelek neposredno naroči pri proizvajalci, pri čemer mu posreduje tudi naslov za dostavo pri končnem kupcu. Stroški zaloge in skladiščenja so torej 0, cena je zato lahko nižja. Realno nižja. No, tukaj pa se potem prične veselica.
Kliknemo, izberemo, plačamo, oddamo naročilo. Potem? Blaga ne dobimo, blago ni takšno kot je oglaševano, ampak zelo drugačno, ne dobimo več odgovora na naša povpraševanja o tem kaj se je zgodilo…
No, z nekaj nasveti, bi rad pomagal, da boste prepoznali ali pa vsaj malo pomislili o tem, da gre najverjetneje za spletno prodajo, kjer je v ozadju nekaj čudnega. Čuden poslovni model. Mogoče lahko celo rečemo goljufija? Ja – govorimo o goljufivih spletnih trgovinah in o tem kako jih prepoznati.
Bodi previden pri neverjetnih obljubah in ponudbah
Za izvedbo nakupa potrebujemo nakupovalno košarico in denar, ki je lahko v kateremkoli stanju ali obliki. Sprehodimo se po trgovini in bašemo, na koncu pa je pred nami steber resnice – blagajna. No, pri spletnih nakupih je vse skupaj malo drugače. Rabimo le miško, imamo navidezno košaro, ki je z več izbranimi artikli ne postaja težja in imamo denar. Ta je pravzaprav lahko skoraj v kakršnemkoli agregatnem stanju, saj jemljejo vse – kreditne kartice, debetne kartice, plačila ob prevzemu, čeke, nakaznice, še celo kripto valut se ne branijo. Ti samo daj, mi bomo pa ostalo uredili.
Pri klasičnem nakupu rabi trgovec izdelke. Ti so na policah in kupec jih prime, pogleda in kupi. Pri spletni trgovini je vse skupaj veliko bolj enostavno – potrebuješ samo sliko in opis izdelka. Potem zapišeš še ceno in plačilne pogoje ter pogoje dostave. Opisi, cene, pogoji roki dostave in ostali parametri, na podlagi katerih se odločimo za izvedbo nakupa za napisani. Napisal jih je človek. Ravno tako je človek podal oceno kupljenega izdelka in oceno »poštenosti« prodajalca – saj vemo, ocena in komentar artikla.
Preveri kontaktne podatke prodajalca
Spletno stran lahko
postaviš dokaj anonimno. Če pa želiš poslovati kot prava spletna trgovina,
potem pa je potrebno iz sence anonimnosti malo izstopiti in se predstaviti s
konkretnim nazivom pravne osebe, naslovom oziroma sedežem, davčno številko… To
so podatki, ki so lahko osnova za dodatno preverjanje podjetja, ki izvaja
prodajo – portali kot so www.bizi.si, www.ajpes.si in podobno obstajajo za družbe, ki
se pojavljajo v Sloveniji, obstajajo pa tudi sorodni portali, kjer je možno
izvajanje preverjanja legitimnosti podjetij v drugih državah.
Če ti podatki niso na voljo, potem bi nakup preko takšnega portala hitro
odsvetoval. Ne glede na to kako ugodne cene so navedene, kako mikavni opisi
blaga bo pripravljeni in kako zapeljivo se smehljajo manekenke in manekeni, ki
predstavljajo proizvod. Bejžmo v teku!!!
Preverite datum vzpostavitve spletne strani
V instant času je vse instant – od kafeja do firme. Spletne prodajalne se odpirajo in zapirajo. Spletno prodajalno lahko postaviš hitro, izvedeš opise in vnose artiklov in to je to. Pazi naprej – vzpostavljeno spletno stran lahko potem enostavno kopiraš in jo vzpostaviš še in še krat. Torej? Smiselno je preveriti kako dolgo že določene spletna stran deluje. Bolj dolga kot je zgodovina delovanja spletne trgovine, bolj velika verjetnost je, da se pri delovanju in sodelovanju s kupci zelo trudijo. Večja je tudi verjetnost, da v primeru, da je prišlo do kakšne neprijetne izkušnje ali prevare o tem ve veliko tudi gospod Google, ki nam brezplačno poda podatke o tem.
Torej: Bodi pozoren pri
novih spletnih trgovinah, sploh, če se na novo pojavijo v času velikih
potrošniških mrzlic, kot je na primer mesec december ali pa v poletnih mesecih,
ko se iščejo počitniški aranžmaji.
Ne verjemi vsem certifikatom
Spletne strani lahko
imajo tudi določene certifikate, ki govorijo o njihovi poštenosti. Pri tem ne
govorim o HTTPS certifikatu, ki priča o varni povezave – ne. Govorim o certifikatih
ki govorijo o kakovosti ponudnika, kot so na primer Q-Web, ISO9001, ISO27001 in
podobno. Ja – če je nekdo vzpostavil celotno lažno spletno trgovino, potem
verjetno ne bo problem vzeti v miško še Photoshop in narediti kakšen certifikat…
Naredi spletno poizvedbo
Poguglaj. Vpiši ime
trgovine in dodaj besedo kot »fraud«, »fake«, »bad experience«, »is it legit«, »experience«
ali podobno. To bi bilo za začetek dovolj. Splet je zelo velik in je zelo mali.
Tako se slab glas širi hitro in poceni in če je bilo kaj narobe, potem bi
takšne poizvedbo vrnile ustrezne rezultate. Poglejte zadetke, malo preberite.
Prosim, da pogledate tudi zadetke na strani 2 zadetkov, ker če se je nekdo
lotil zadeve kolikor tolikor profesionalno, potem je velika verjetnost tudi, da
bo izvedel nekaj komentarjev in zapisov po forumih, kako zelo zadovoljen in navdušen
je bil z nakupom.
Preveri ali so splošni pogoji poslovanja zapisani razumljivo in ali so enostavno dostopni
Vsaka spletna stran mora imeti navedene pogoje poslovanja ali splošne pogoje poslovanja ali kako naročate ali… …pa sej razumete kaj mislim. Torej – kako se poslovno sodeluje. Če vam tu stvari niso jasne, ko jih berete, potem pojdite iskat izdelke, ki jih želite kupiti kam drugam. Imamo celo veliko srečo, da imamo tako specifičen jezik, da je malo govorcev, ki ga obvladajo. Generična orodja torej lahko za enkrat podajo le omejene kakovosti prevodov. OK – pa ni samo jezik tisti, ki je lahko problematičen. Če ne razumete kaj pravzaprav hočejo povedati s splošnimi pogoji. Odklikaj! Tu že ne bom kupoval.
Natisni (shrani v PDF) korespondenco in z nakupov povezano dokumentacijo (potrdilo o naročilu…)
V spletno trgovino se je potrebno registrirati, da se lahko izvaja nakup. Spletna trgovina torej hrani tudi vso zgodovino nakupov, vso morebitno komunikacijo in izmenjavo podatkov. Vse. Kot pravijo – mačka pazi na slanino. Če torej sumite, da bi bilo lahko kaj narobe, si korepondenco shranjujte – bodisi ne brišite sporočil elektronske pošte, bodisi si shranite vsebine spletnih strani v PDF. Shrani, ker so megabiti danes poceni in te lahko zavarujejo pred marsičem.
Veliki spletni
posredniki, kot so eBay, booking, airbnb imajo lastne mehanizme varovanja in
zaščite svojih poslovnih partnerjev. Tako so oni tisti, ki pravzaprav
upravljajo nad sporočili, ki jih imate in jih izmenjujete preko portalov. Ti se
potem uporabljajo kot podlaga za posredovanje ali dokazovanje v primeru
nesoglasij. Pri takšnih ponudnikih, je potrebno izvajati VSO komunikacijo preko
njihovega posredniškega sistema. No, v takšnih primerih pride v poštev tudi
shranjevanje v PDF.
Pazi se ponudnikov, ki uporabljajo brezplačne naslove elektronske pošte (gmail, yahoo, fastmail…)
Ko izvajamo nakupe preko spletne trgovine, smo vključeni v poslovni odnos. Spletni poslovni odnos. Če se postavimo v vlogo poštenega prodajalca, to pomeni, da bomo zagotovo registrirali domeno, na kateri bo na voljo spletna trgovina in nam bo predstavljala poslovno premoženje oziroma poslovno vrednost. Zagotovo želimo imeti v sklopu domene spletno stran in vso poslovno komunikacijo, ki je povezana z našo spletno prodajo. Seveda tudi spletno pošto.
Če sem na drugi stran
napadalec želim pustiti kar najmanj sledi. To vključuje tudi aktivnosti
povezane z registracijo domene oziroma poštnega strežnika. Enostavna in dovolj
anonimna je uporaba brezplačnih ponudnikov elektronske pošte.
Preveri možnosti izvedbe plačila
Možnosti plačila so zelo zanimiv pokazatelj spletnega ponudnika. Veliko majhnih, pošteni ponudnikov izvaja in uporablja plačevanje ob povzetju, da se s tem izogne plačevanju provizij ponudnikom spletnih bančništev. Pošteni pogosto uporabljajo sisteme kot je PayPal, ki ima dodatne mehanizme glede upravljanja s sredstvi. Neposredna plačila z nakazili, plačila neposredno preko plačilnih kartic, ali celo posredovanje številk za bremenitve, pa predstavljajo že nekoliko večje tveganje. Ne rečem, da ni legitimno – ampak, če je že vse od zgoraj navedenega sumljivo, lahko to potem še samo prevaga našo odločitev.
