Danes nas večina ve za izvajanja phishing napadov, ki uporabljajo razpošiljanje neželene pošte za iskanje žrtev. Vemo tudi, da se škodljiva programska oprema lahko nahaja v priponkah elektronske pošte. Leta 1999 svet še ni bil tako ozaveščen glede obstoja škodljive programske opreme ali pa phishinga. Ravno zelo slabo poznavanje uporabnikov spleta in nizka ozaveščenost sta leta1999 omogočila tako množično širjenje virusa Melissa.
Ameriški programer David L. Smith je napisal virus Melissa in ga vgradil v Wordovo datoteko, ki jo je potem pričel razpošiljati preko spleta. Ko je prejemnik odprl priponko, se je lokalni računalnik okužil ter najprej poslal sporočilo s priponko na prvih 50 naslovov elektronske pošte, ki jih je imela žrtev v poštnem imeniku.
Končni rezultat virusa je bilo razpošiljanje takšnega števila sporočil elektronske pošte, da so morali nekateri ponudniki prekiniti ponujanje storitve elektronske pošte, dokler niso našli rešitve za težavo.
