V zadnjem letu smo bili prisotni pojavljanju tako imenovanih lažnih novic. To so novice, ki jih nekdo objavi, drugi pa jih enostavno povzamejo in/ali delijo, brez da bi predhodno preverili pri viru ali so novice resnične.
Danes se lažne novičke lahko povzdigujejo na povsem drugačne ravni. Deep Fake Video je eden od primerov uporabe lažnega materiala in uporabe tehnologije, ki je trenutno razpoložljiva za ustvarjanje lažnih videoposnetkov, ki so (za človeško oko) pravzaprav istovetni – ne prepoznajo se kot lažni posnetki.
Tehnologija torej omogoča, da se pripravi in izdela videoposnetek, ki je tako dober, da dejansko ne veš ali je lažen ali ne…
Umetna inteligenca
Vse skupaj temelji na uporabi umetne inteligence. Kaj to je je velikokrat prikazano v znanstvenofantastičnih klasikah, kjer stroji premagajo človeštvo (Terminator, Matrica,…). Če pa na zadevo pogledamo nekoliko bolj realno, pa govorimo o simulacijah realnosti. Simulacijo realnosti lahko izvajamo na
– enostavnih problemih – te se lahko simulirajo in ponazorijo z algoritmi, te pa se lahko enostavno pretvori v programsko kodo. No… …enostavno spet ni – potrebno je znanje in čudak (beri programer), ki do to zadevo uredil. Potem pa so tu še nekoliko bolj kompleksni problemi, ki jih je možno razgraditi na enostavne in potem uporabimo zgoraj naveden postopek (1 x kompleksnejši problem = n x enostavni problem + y x programer = rešitev),
– kompleksnih problemih – pravzaprav gre pri tem za zelo kompleksne probleme, ki jih z uporabo enostavnih ali kompleksnih tehnik programiranja ni možno učinkovito izvesti, saj reševanje enega problema lahko vpliva na potek reševanja drugega problema – v glavnem, če se tu »zeznemo« se z nadaljevanjem dela »zeznemo« samo še bolj. Na tem področju se prične uporaba reševanja problemov preko določanja pravi, ki se izvajajo nad podatkovnimi strukturami tako, da potem preko množice podatkov in struktur učimo strukture kako naj podatki sovpadajo. Na obupaj, beri dalje, saj ti bo jasno…
Naslednja pomembna ločnica v evoluciji umetne inteligence so bile nevronske mreže. Z napredovanjem razvoja strojne opreme, so se začele pojavljati celo nadgradnje nevronskih mrež – tako imenovane globoke nevronske mreže. Poenostavljeno so to večdimenzionalne nevronske mreže, ampak s tem smo jih tako poenostavili, da smo jih celo nekoliko užalili. Ker se večplastno učijo, nam tega niso zamerile, ker so prebirale članek od začetka, druga od konca, potem ena od sredine, ostalih 7 pa je bralo druge članke in skupaj so ugotovile, da prihajam v miru.
No, nekje v 2012 so se pričele pojavljati dostopne aplikacije, ki so znale uporabljati globoke nevronske mreže za koristne analize in predvidevanja. Zaradi velike uporabnosti in velikih količin podatkov, so postale zelo hitro tudi popularne.
Posledično se pojavijo tudi zlobnejše uporabe te tehnologije – zlobna sestra dvojčica globokih nevronskih mrež je Deep Fake Video »tehnologija«. Ta tehnologija je uporabna na vseh področjih, kjer se izvaja analitika ali obdelava video materialov. Z izvedbo manipulacije tehnologije je možno video posnetke teko zelo urediti, da pravzaprav nikakor ne moremo videti in vedeti (prepoznati) ali gre pri video posnetku za resničnost ali pa za lažni posnetek.
Ja, kako se to že naredi za Boga milega?!??!
Predvsem potrpljenje je potrebno. Predstavljaj si, da imaš veliko video posnetkov določene osebe. Veliko »animacij« in veliko odtisov govora. Torej znaš predvideti kak ksiht naredi ko reče določeno besedo, celo izračunati znaš kako se bo beseda slišala. Saj se spomnite Max-a Headrooma. No potem dodaš še svoje besedilo, ki ga je potrebno obdelati in naš Cyber Frankenstein že dela.
Nevronske mreže imajo tudi svoj oddelek za zagotavljanje kakovosti. To pomeni, da ko ena izračunava kako se bo vse skupaj glasilo in gledalo, druga vzporedno izračunava odmike od pravilnega, pričakovanega »video biometričnega odtisa«. Potem popravke vrne v sistem in ponovi izvedbo lažnega posnetka in ga ponovno spremljan in analizira. Po nekaj ponovitvah imamo pa že zelo dobro fake zadevo. Zvito kot prašičji repek.
Kje majo, kolko stane?
Vse je na netu. Se najde programska oprema in strojna oprema. Pravzaprav je za prvo silo verjetno dovolj že gepl, ki ga imate doma in ga ustrezno opremite s pravim programjem. Računalnik je namreč trmast in vsak računalnik bo (če so vsi parametri pravilni) v določenem času izvedel izračun do konca. Svojo juhico žlehtnobe boš bolj enostavno skuhal, če si nabaviš kakšno solidno grafično kartico (cca. 2.000 EUR bo šlo v tak pisker). Potem boš lahko že v nekaj tednih naredil uresničitev svojega super zlobnega plana.
Sicer trenutno s takšno opremo, ki bi lahko to delala malo počasneje kot v realnem času razpolaga Microsoft, Nvidia in podobne firmice.
Poštena uporaba?
Seveda. Veliko primerov in veliko potreb je na področju poštene uporabe takšne tehnologije.
Super povečava je področje, ki je bilo do sedaj vedno na voljo v vseh kriminalkah. Tip je samo nekaj potipkal, pa se je slika povečala, pa povečala, pa povečala, pa povečala, pa povečala, pa povečala,…, pa povečala in potem je bila ostra kot v šnops namočena britev. Pa vsi IT tipi pa pupe so se pri tem režali. No… …zdaj je takšna zadeva lahko celo nekoliko bolj realno možna – z ustrezno velikimi količinami podatkov, ki so predhodno dostopni v bazah.
Varovanje zasebnosti in anonimizacija posnetkov je druga zanimiva uporabna možnost – fotografiraš na primer novoletni zaključek, slike objaviš, pri tem so ljudje razvidni, ko pa želih povečavo in pogledati obraz, pa je ta zabrisan.
Mejna uporaba?
Narediš film Terminator 28 in pri tem ne plačaš nobeni zvezdi nič, ampak samo hardware si doma spedenaš do konca….
