Povečana dostopnost do informacij o napakah in zlorabah, ki so odvijajo preko spleta je povečala naše znanje o varni in smotrni uporabi spleta. V prihodnje bi se ob uporabi spletnih storitev morali torej obnašati končni uporabniki pametneje in previdneje.
Žal pa ob pregledu trendov in napovedi temu ni tako. Mogoče bodo izstopali tisti, ki so se sami nekoliko opekli in tisti, ki ste osvojili dodatna znanja, saj sedaj posedujete dodatna znanja in izkušnje, kljub temu pa še vedno ne moremo govoriti o tem, da se je varnost in zavedanje na področju spletnih storitev kaj dosti povečalo.
Svetovni splet je postal vedno bolj privlačen za izvajanje spletnih nakupov in je postal val poplave ugodnih ponudb in »norih« cen. Spletnih nakupov se poslužuje vedno novi val ljudi, ki so navadno še zelo neizkušeni na področju spletnega poslovanja in »sobivanja s spletnimi napadalci in prevaranti«. Glede na vsebine poročil uradov, ki se ukvarjajo s kibernetsko varnostjo, so incidenti še vedno v porastu, edini možni in smiselni ukrepi pa so povezani z usposabljanjem in ozaveščanjem uporabnikov. Ravno novi in neizkušeni uporabniki svetovnega spleta, ki še niso izvajali spletnih nakupov in pri tem še niso ustrezno previdni, bodo najbolj verjetne žrtve novih napadalcev in bodo ohranjali naraščanje trendov prevar na področju spletnih nakupov. Posledično to pomeni, da bomo tudi ostali uporabniki in spletni potrošniki bolj izpostavljeni in bombardirani z različnih strani z neverjetnimi ponudbami in poizkusi prevar.
Številčno gledano je še vedno največje število spletnih prevar ravno tistih, ki se nanašajo na zlorabe spletnih prodaj in sicer tistih, ki so usmerjene v prodajo dragih, luksuznih, kvalitetnih proizvodov po neverjetno nizkih cenah.
Druga pomembna rubrika goljufij, ki se nanašajo na spletne prevare, se nanaša na izvajanje prevar prodaje preko spletnih oglasnikov. Tu je scenarij prodaje takšen, da prevarant ponudi na spletnem oglasniku predmet, za katerega oceni, da bi bil priljubljen in zanimiv za širše množice in bo s tem zagotovo privali tudi marsikatero potencialno žrtev. Prodajalec nato z različnimi metodami prepriča žrtev, v izvedbo nakazila denarja, želenega izdelka pa navadno ni ali pa prejet izdelek predstavlja le slabo kopijo pričakovanega originala.
Tretja rubrika goljufij preko izvajanja spletnih prodaj je tiste, da je žrtev pravzaprav prodajalec, napadalec pa se predstavi, da je kupec. Pove, da bo izvedel nakup preko sistemov spletnega plačevanja (kot na primer Pay Pall) in s tem poveča stopnjo zaupanja do prodajalca. Prodajalec nato prejme lažno sporočilo o tem, da je zanj pripravljeno nakazilo, ki je v čakalni vrsti. Ker to nakazilo presega dogovorjeno kupnino, se prodajalec obrne na kupca, ta pa ga prosi, če mu lahko izvede nakazilo viška kupnine kar preko sistema Western Union Transfer. Če žrtev nakazilo izvede, je napadalec dosegel, kar je hotel in želel – žrtev pa je ostala samo malo finančno olajšana… …kupnine seveda ni.
Spletne strani, ki so postavljene kot lažne spletne trgovine so sicer navadno postavljene na platformah in sistemih, ki niso locirani v Sloveniji, ampak v tujini, navadno tudi niso opremljene s .si domeno. Je pa res, da če postaneš žrtev takšne prevare, ti je malo mar, kje je sistem postavljen.
