\u200bKraja identitete se nam zdi nekaj kar se sicer dogaja, ne vemo pa komu se dejansko zgodi. Pravzaprav ne vemo niti to\u010dno kaj to je.<\/p>\n\n\n\n
Kraja identitete je namerna uporaba osebnih podatkov druge osebe brez njegovega vedenja z namenom izvajanja prevar ali ustvarjanja finan\u010dnih koristi.<\/p>\n\n\n\n
Problem kraje identitet predstavlja vedno ve\u010dji globalni problem, \u0161tevilo primerov raste iz leta v leto tako po \u0161tevilu primerov, kot po \u0161tevilu dr\u017eav v katerih se primeri pojavljajo. Kljub temu, da je letno o\u0161kodovano ve\u010d milijonov oseb, problema \u0161e vedno ne jemljemo resno oziroma si \u0161e vedno zatiskamo o\u010di, \u010de\u0161, da so kraje identitet problem nekoga drugega. Globalno je bilo v 2017 \u0161tevilo \u017ertev kraje identitete 16,7 milijonov, kar je nekaj ve\u010d kot milijon ve\u010d kot 2016. Samo za podro\u010dje Amerike se statistika strmo ve\u010da, z 444.344 primeri v 2018, 650.523 v 2019 in kar 1.387.615 v 2020. Ve\u010dina \u017ertev se kraje identitete zave \u0161ele 3 mesece po izvedbi kraje, pribli\u017eno 16% pa se jih tega ne zave nekaj let (ve\u010d kot 3 leta).<\/p>\n\n\n\n
Osnovna metoda za krajo identitete je fizi\u010den dostop do podatkov, ki omogo\u010dajo pridobivanje osebnih in ob\u010dutljivih podatkov o posamezniku. Najbolj pogosta metoda je tako imenovan \u00bbdumpster-diving\u00ab, ki ne predstavlja ni\u010d drugega kot iskanje po smeteh in odpadkih, ki jih zavr\u017eemo. Seveda se med smetni majde tudi veliko koristnih podaktov, kot so na primer ban\u010dni izpiski, elektronske naprave, kot so stari ra\u010dunalniki, prenosniki, mobilni telefoni ali pa podatkovni mediji, s katerih morebiti ni bila izvedna ustrezna odstranitev podatkov.<\/p>\n\n\n\n
Nekoliko neprednej\u0161a metoda za krajo identitete je uporaba tako imenovanega socialnega in\u017eeniringa, ko se napadalec bolj osebno predstavi svoji \u017ertvi \u2013 napadalec se predstavlja kot nekdo drug, kot oseba, v katero \u017ertev zaupa in ne dvomi. Pogosta metoda pri tak\u0161nem napadu je phishing, kjer se napadalec pretvarja da je zaupanja vredna oseba ali organizacija in od \u017ertve zahteva varnostno ob\u010dutljive podatke (kot so na primer prijavni podatki).
Tretja metoda izvedbe kraje identitete zahteva nekoliko ve\u010d strokovnega znanja, saj se za pridobivanje prijavnih podatkov uporablja \u0161kodljiva programska oprema ali druga\u010dna oblika varnostnega incidenta. Pri tej metodi, se napadalci pogosteje osredoto\u010dijo na ve\u010dje organizacije, kjer \u017eelijo pridobiti informacije od ve\u010d zaposlenih ali pa od ve\u010d poslovnih partnerjev. Tako pridobljeni podatki se navadno prodajo na nezakonitih spletnih straneh ali pa so predmet predhodno naro\u010denega napada.<\/p>\n\n\n\n
Glede na predstavljene mo\u017enosti, ki jih imajo in uporabljajo napadalci, se pojavlja vpra\u0161anje ali sploh lahko kaj naredimo, da se za\u0161\u010ditimo pred tovrstnimi napadi. Seveda. Tukaj pride v ospredje egoizem \u2013 narediti moramo pravzaprav le malo ve\u010d, kot naredi na primer na\u0161 sosed \u2013 ve\u010dina primerov ti napadi niso konkretno ampak splo\u0161no usmerjeni \u2013 potrebna je \u017ertev, ni pa povsem pomembno kdo konkretno ta \u017ertev tudi je.<\/p>\n\n\n\n
Zdaj ve\u0161 in bo\u0161 bolj previden, mar ne? Prijetno delo \u0161e naprej<\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"
\u200bKraja identitete se nam zdi nekaj kar se sicer dogaja, ne vemo pa komu se dejansko zgodi. Pravzaprav ne vemo niti to\u010dno kaj to je. Kraja identitete je namerna uporaba osebnih podatkov druge osebe brez njegovega vedenja z namenom izvajanja prevar ali ustvarjanja finan\u010dnih koristi. Problem kraje identitet predstavlja vedno ve\u010dji globalni problem, \u0161tevilo primerov … <\/p>\n