{"id":34,"date":"2018-07-13T06:00:33","date_gmt":"2018-07-13T06:00:33","guid":{"rendered":"http:\/\/www.mikokomi.si\/varnoblog\/?p=34"},"modified":"2020-02-05T10:04:19","modified_gmt":"2020-02-05T10:04:19","slug":"kibernetska-varnost-je-kljucna-aktivnost-vsakega-poslovnega-sistema-ocena-tveganja-je-temelj","status":"publish","type":"post","link":"http:\/\/www.mikokomi.si\/varnoblog\/kibernetska-varnost-je-kljucna-aktivnost-vsakega-poslovnega-sistema-ocena-tveganja-je-temelj\/","title":{"rendered":"Kibernetska varnost je klju\u010dna aktivnost vsakega poslovnega sistema, ocena tveganja je temelj"},"content":{"rendered":"

Dana\u0161nji poslovni svet pravzaprav zahteva, da smo na tak\u0161en ali druga\u010den na\u010din neprestano povezani s spletom. Ve\u010dina poslovnih aktivnosti se izvaja preko elektronskih medijev. To je lahko enostavna izvedba karti\u010dnega pla\u010dila za paket \u017eve\u010dilnih ali pa izvedba kompleksne poslovne transakcije med dvema poslovnima subjektoma. V obeh primerih v ozadju poteka izmenjava elektronskih podatkov preko sestavljenih sistemov, ki se pri\u010dnejo z na\u0161o vstopno to\u010dko, nadaljujejo preko neznanega infrastrukturnega dela in se zaklju\u010dijo v ravno tako neznanem poslovnem informacijskem sistemu. \u010ce malo pomislimo, je \u017ee tovrsten opis sistemov nekoliko nenavaden – svoje podatke, ki omogo\u010dajo izvedbo poslovne transakcije zaupamo ve\u010dim popolnoma neznanim sistemom, kjer je za varnost na\u0161ih podatkov poskrbljeno kot pa\u010d je.<\/p>\n

Izvedba nepoobla\u0161\u010denega dostopa oziroma napada, se torej lahko izvede na razli\u010dnih nivojih in na razli\u010dne na\u010dine. \u010ce dobro pomislimo, je izvedba napada pravzaprav neizbe\u017ena – vpra\u0161anje je samo ali smo pred napadom dobro za\u0161\u010diteni. Smo? No, ja…. smo – vsi skupaj. Mi, oni vmes, pa tisti na koncu. Smo.<\/p>\n

Ugotovili smo, da ne glede na trenutno obliko informacije, bo ta prej ali slej zapisana tudi v elektronski obliki in bo posledi\u010dno izpostavljena poizkusom napadov, ki se dogajajo v sistemih za elektronske obdelave podatkov. Seveda je logi\u010dno vpra\u0161anje zaskrbljenega posameznika – kako pa vsi skupaj skrbimo za varovanje inforamacij? Kako vemo, kateri del informacijskega sistema je potrebno za\u0161\u010dititi in kako? Vsi podatki, ki so shranjeni v dolo\u010denem sistemu so lahko dostopni vsem, \u010de ustrezne nastavitve niso izvedene kot je potrebno. V\u010dasih je celo bolj kriti\u010dno, \u010de niso na voljo, ko je potrebno.<\/p>\n

Pomembno vpra\u0161anje za vse poslovne subjekte je – Kako smo pripravljeni na kibernetske napade? Ali imamo pripravljene in izdelane scenarije ukrepov v primeru napadov? Ali imamo ustrezne sisteme, ki zaznajo aktivnosti, ki so zna\u010dilne za poizkuse izvajanja nepoobla\u0161\u010denih dostopov (za vdore)? Smo prepoznali tveganja povezana z ranljivostmi omre\u017eja organizacije, ki predstavlja o\u017eilje na\u0161ega organizma – informacijskega sistema? Bomo \u017eiveli dolgo ali pa nas \u010daka infarkt?<\/p>\n

V primeru, da v podjetju ni ustreznega kadra, ki lahko zagotovi odgovor na navedena vpra\u0161anja, je smiselno sko\u010diti po nasvet strokovnjaku za informacijsko varnost. Pri izbiri je potrebno biti zelo previden, saj se pogosto dogodi, da se pod okriljem “svetovanja” skriva prodajnik, ki mora dose\u010di svoje kvote in vi ste ravno prava \u017ertev za nakup neustrezne re\u0161itve, ki bo “svetovalcu” omogo\u010dila doseganje prodajnih ciljev, vam pa ne bo ravno dosti izbolj\u0161ala varnosti informacijskega sistema.<\/p>\n

Ocena tveganja<\/h2>\n

Ocena tveganja predstavlja neke vrste vmesnik med poslovnimi zahtevami in tehni\u010dnimi ter organizacijskimi zahtevami (in s tem tudi varnostnimi zahtevami). Na podlagi izvedene ocene tveganja izhajamo iz poslovnih potreb, ki dolo\u010dajo podro\u010dja, kjer moramo z ustreznimi ukrepi izbolj\u0161ati stanje varovanja informacij (ali celotnega poslovanja).<\/p>\n

Metode za izvedbo ocene<\/h2>\n

Metod za izvedbo ocene tveganja je ve\u010d, najpogosteje pa se osredoto\u010damo v ocenjevanje potencialnih posledic in pa v ocenjevanje same pogostosti, da se dolo\u010den dogodek udejani. Pri dolo\u010danju stopenj tako vpliva, kot posledic, je temelj dobro in nedvoumno dolo\u010dena ocenjevalna lestvica, saj le tako lahko zagotovimo, da z enako stopnjo poznavanja dolo\u010denega podro\u010dja, pridobimo enake ocene.<\/p>\n

Kot primer lahko dolo\u010dimo lestvico vpliva. Vpliv, ki ga ima varnostni incident, se lahko odra\u017ea v:<\/p>\n