Elektronska po\u0161ta danes predstavlja obliko komunikacije, ki je veliko bolj raz\u0161irjena kot pa komunikacije preko telefonskih linij. Ne verjamete? Koliko mailov prejmete, po\u0161ljete in posredujete dnevno in koliko telefonskih klicev opravite? Koliko sporo\u010dil elektronske po\u0161te posredujete ve\u010d kot enemu prejemniku? OK \u2013 torej smo prepri\u010dani, da je danes elektronska po\u0161ta bolj raz\u0161irjena oblika komunikacije, kot pa telefon \u2013 pravzaprav je verjetno celo najbolj raz\u0161irjena oblika komunikacije.
Problem komunikacije preko elektronske po\u0161te pa predstavlja zagotavljanje zasebnosti \u2013 no, problemov pri uporabi elektronske po\u0161te je veliko ve\u010d, ampak zasebnost pri uporabi elektronske po\u0161te nam je zelo pomembna. Sploh prebivalci EU imamo zelo visoka pri\u010dakovanja glede pri\u010dakovane zasebnosti in ta pri\u010dakovanja prena\u0161amo tudi na podro\u010dje uporabe elektronskih storitev.<\/p>\n\n\n\n
Elektronska po\u0161ta je storitev, ki je \u017ee zelo stara. Zato s sabo prina\u0161a nekatere nevarnosti, ki jih pa\u010d nekoliko zastarela tehnologija prina\u0161a. Storitev elektronske po\u0161te je bila prakti\u010dno ena prvih storitev, ki jih je internet omogo\u010dal.
Danes je najbolj priljubljena storitev za uporabo elektronske po\u0161te na zasebnem podro\u010dju Gmail. Re\u0161itev je enostavna, uporabna, mo\u017eno jo je uporabljati na vseh platformah, ne glede na operacijski sistema ali namensko aplikacijo za uporabo elektronske po\u0161te. Re\u0161itev pa iz vidika ohranjanja zasebnosti ni ravno najbolj\u0161a.<\/p>\n\n\n\n
Zasebnost v razmerju delodajalec \/ delojemalec je v EU zelo jasno dolo\u010dena in regulirana. Ko govorimo torej o zasebnosti in elektronski po\u0161ti, je uporaba elektronske po\u0161te namenjena le v poslovne namene. Ker je tole zapisati eno, izvajati pa drugo, dolo\u010dena stopnja tolerance obstaja – torej elektronska po\u0161ta je kljub osnovnemu namenu uporabe za slu\u017ebene namene v razumljivi obliki in obsegu omogo\u010dena tudi uporabi v zasebne namene. Tako lahko na primer odgovori\u0161 kolegu, ki te po slu\u017ebi vabi na fuzbal pa pir ali pa kolegici, ki jo je malo strah, ker je sama doma… Nerazumska uporaba pa je na primer, \u010de posreduje\u0161 preko slu\u017ebenega maila reklamo za novega BMW-ja, ki ga prodajajo v lokalnem prodajnem salonu vsem, ki jih pozna\u0161 . <\/p>\n\n\n\n
Ne glede na vse pa delodajalec ne sme in ne more kar brezpogojno dostopati do va\u0161ega predala elektronske po\u0161te. Kaj je v tem primeru najbolj\u0161e? <\/p>\n\n\n\n
Naredite si mapo “zasebno” ali podobno in nastavite pravila, da zasebna po\u0161ta, ki pa\u010d morebiti prihaja v va\u0161 nabiralnik elektronske po\u0161te zaide v to mapo. Tako je vedno vsem jasno, kaj je zasebno, kaj pa slu\u017ebeno.<\/p>\n\n\n\n
\u017de brez paranoi\u010dnih misli, lahko samo pogledamo nekatera dejstva. Elektronsko po\u0161to uporabljamo ve\u010d let. Uporabljamo isti naslov elektronske po\u0161te, da lahko na\u0161i partnerji v komunikacij z nami normalno komunicirajo. No\u2026 \u2026ponudnik storitve pa seveda ima in shranjuje zgodovino izvajanja komunikacije, ki vsebuje tudi intenzivnost komunikacije med posamezniki. \u017de iz tega je mo\u017eno razbrati intenzivnost odnosa med ljudmi. Potem pa je tukaj \u0161e vsebina sporo\u010dil elektronske po\u0161te. Besedilni deli sporo\u010dil elektronske po\u0161te se lahko analizirajo z namenskimi algoritmi \u2013 na osnovi tega nam Google tudi prikazuje oglase med prebiranjem elektronske po\u0161te. Seveda pa ni samo ogla\u0161evanje tisto, ki i\u0161\u010de vzorce in besede v na\u0161ih sporo\u010dilih. Podobni algoritmi so vzpostavljeni in se uporabljajo tudi za izvajanje pregledovanja priponk sporo\u010dil elektronske po\u0161te. Tukaj je pomembno zavedanje, da ni le in zgolj ponudnik elektronske po\u0161te tisti, ki ima potencialni dostop do sporo\u010dil elektronske po\u0161te. \u010ce je verjeti gospodu Edwardu Snowdnu, globalno najbolj znanemu \u017evi\u017ega\u010du, so si tudi obve\u0161\u010devalne slu\u017ebe s pridom ogledovale zasebne porno zbirke, ki so si jih ljudje izmenjevali preko priponk sporo\u010dil elektronske po\u0161te. No \u2013 to pa \u017ee ima vpliv na zasebnost, mar ne?
Pregledi sporo\u010dil elektronske po\u0161te so zanimivi in niso zanimivi. Jaz si na primer ne predstavljam, da je v Ljubljani nek Janez Vez, tajni agent 03, ki cele dneve prebira mojo elektronsko po\u0161to. \u0160e meni je dolgo\u010dasna, kaj \u0161ele njemu. Pa tega je toliko, da je nenormalno. Ubogi 03.
Spremljanje elektronske po\u0161te danes je osnovano na algoritmih, ki preverjajo dolo\u010dene prisotnosti klju\u010dnih besed ali vsebin. In kdo je tisti, ki ga vse to zanima? Ja, na eni strani so to predstavniki korporacij, na drugi strani pa so to predstavniki razli\u010dnih obve\u0161\u010devalnih slu\u017eb. Eni bi radi nadzirali posle, drugi pa politi\u010dno stabilnost in povezana prepri\u010danja. \u010ce realno pogledamo, smo s tem dobili kombinacijo, ki ima na eni strani veliko pooblastil (lahko tudi neformalno dodeljenih) in pa predvsem veliko finan\u010dnih sredstev za doseganja lastnih ciljev.
Verjetno zdaj mislite, da sem danes z veliko \u017elico jedel paranojo, ki jo zdaj delim z vami. Pa poglejmo nekoliko bolj konkretno \u2013 dr\u017eava in njeni predstavniki pregona so imeli z dr\u017eavljani urejen odnos, ki je temeljil na tem, da lahko pogledajo v zasebnost komunikacij le v primeru, da obstaja dolo\u010den utemeljen sum kaznivega dejanja, ki je zadostna podlaga za odreditev dostopa do komunikacije. Ravno Snowden je tale balon\u010dek milnice razblinil \u2013 povedal je, da se je izvajanje pregledov zasebne komunikacije izvajalo tudi kar tako \u2013 malo na zalogo. Imeli so tehni\u010dna sredstva in mo\u017enosti, pa so malo pogledali. S tem dejstvom in globalizacijo svetovnega spleta, pa ve\u010d dejansko nismo prepri\u010dani, kdo gleda kaj in kje. Torej nismo ve\u010d omejeni na spremljanja znotraj posamezne dr\u017eave. Ja? Moje po\u0161te ne spremlja Janez Vez, ampak mogo\u010de kdo od njegovih ruskih, izraleskih, ameri\u0161kih ali pa celo kitajskih kolegov. Aha \u2013 torej iz dr\u017eav, ki imajo za tak\u0161ne sisteme spremljanja celo dovolj finan\u010dnih sredstev, da to lahko izvajajo.<\/p>\n\n\n\n
Dajmo razumeti, da pri gmail-u gre pravzaprav za Google ra\u010dun. Enaki prijavni podatki za vse storitve Googla. Najprej preglejmo osnovne koncepte:<\/p>\n\n\n\n
Vsi \u017ee relativno dobro poznamo Googlov poslovni model. Ta je osnovan na tem, da zbira spletne navada posameznikov in jih uporablja za namenska ogla\u0161evanja in\/ali tr\u017ene raziskave. Spletno profiliranje je pravzaprav tako zelo mo\u010dno, da vas preko dolo\u010denega \u010dasovnega obdobja Google lahko prepozna, brez da bi se pravzaprav kakorkoli identificirali. Kako nam Google pravzaprav sledi? Seveda je najbolj o\u010ditna oblika sledenja tista, da se prijavimo v Google ra\u010dun z na primer brskalnikom Crome, ker gremo:<\/p>\n\n\n\n
a) prebirat po\u0161to,<\/p>\n\n\n\n
b) ker nam youtube pravi, da je potrebno za ogled posnetka izvesti preverjanje starosti<\/p>\n\n\n\n
\nNa\nenkrat smo prijavljeni in sledenje se lahko izvaja.<\/p>\n\n\n\n
\nV\nsvetu nekoliko bolj paranoi\u010dnih ljudi se \u0161irijo celo govorice, da\nje Google v brskalnik Chrome vgradil kreiranje identifikatorja, ki se\nra\u010duna na podlagi operacijskega sistema, MAC oznake omre\u017enih kartic\nter razli\u010dice brskalnika Chrome. Ta identifikator bi potem slu\u017eil\nkot identifikator brskanja na posamezni ra\u010dunalni\u0161ki napravi. S\ntak\u0161nim pristopom je potem re\u0161eno prakti\u010dno vse – tudi sledenje\npreko brskanja v zasebnem na\u010dinu. Pa sej Google \u017ee ni tak\u0161en…<\/p>\n\n\n\n
\u010ce se vrnemo k elektronski po\u0161ti – pri Googlu so za vas poskrbeli s ciljno osredoto\u010denim ogla\u0161evanjem. To je prilagojeno va\u0161i zgodovini brskanja in va\u0161im sporo\u010dilom elektronske po\u0161te. Tudi zadetki brskanja so prilagojeni. To torej pomeni, da vam dejansko Google povsem usmerjeno ponuja informacije. Glede na to, da vse stvari, ki jih ne poznamo, gremo najprej “pogooglat” vam je zdaj verjetno \u017ee postalo jasno, da sta navadna google-lutka. Marioneta.<\/p>\n\n\n\n
Re\u0161itve, ki so zanimive za zagotavljanje varnosti ob dostopih do elektronske po\u0161te, sta zagotovo VPN in pa mehanizmi \u0161ifriranja podatkov. Prvi vam omogo\u010da dejansko “skrivanje” lokacije, iz katere dostopate na splet in ve\u010djo varnost, ki vam preti s strani gro\u017eenj lokalnih (zasebnih) omre\u017eij, iz katerih dostopate do spleta. Drugi mehanizem pa vas \u0161\u010diti pred vsebinskimi napadi. Pravzaprav bi bilo zanimivo po\u0161iljanje sporo\u010dila z vsebino “v prilogi po\u0161iljam sporo\u010dilo” – to pa bi bilo dejansko v prilo\u017eeni \u0161ifrirani datoteki. To bi prenesli k sebi in jo potem na svoji oprememi pregledali in odprli.<\/p>\n\n\n\n
\n…no,\nsaj v nadaljevanju pi\u0161e, kako je to tudi bolje urejeno.<\/p>\n\n\n\n
Proton mail<\/strong> \u2013 ena redkih storitev, ki se ponuja iz geografskega obmo\u010dja EU. Ponudnik ima sede\u017e v \u0160vici in zagotavlja za\u0161\u010dito zasebnosti skladno z zahtevami \u0161vicarske zakonodaje, kjer je zasebnost visoko spo\u0161tovana in cenjena. Storitev je na voljo od leta 2014. Financirana je s strani uporabnikov, ki pla\u010dujejo storitev. Za 5 EUR mese\u010dno ponuja 5Gb prostora, ki pa je \u0161ifriran. Proton mail razkriva le naslovnika in zadevo, dostopa do vsebine pa nima niti ponudnik sam. Seveda, \u010de po\u0161ljemo sporo\u010dilo na naslov gmail nismo ravno naredili veliko?!? Ja, ni tako \u2013 prejemnik ima klju\u010d, s katerim sporo\u010dilo lahko odpre le on. Sporo\u010dilo prejme, odpre ga v lo\u010denem okolju od ponudnika storitve elektronske po\u0161te in \u2026 to je to. \u010ce uporabljate elektronsko po\u0161te in bi \u017eeleli nekaj ve\u010d varnosti na podro\u010dju izmenjave podatkov, bo potrebno pri\u010deti z uporabo \u0161ifrirnih algoritmov. To lahko naredite sistemati\u010dno preko uporabo pla\u010dljive storitve, ali pa z uporabo dodatkov za \u0161ifriranje podatkov. Pri izbiri je potrebno vedeti. pred kom se pravzaprav \u017eelimo za\u0161\u010dititi in na kak\u0161en na\u010din \u2013 ali pred ponudnikom storitve, ali pred tistim, ki bi lahko prislu\u0161koval omre\u017eju, pa pred tistim, ki bi izvajal nepoobla\u0161\u010den dostop na napravo, ki jo uporabljate.<\/p>\n\n\n\n \nTe\u017eko.\nBrez Google ra\u010duna je danes dejansko te\u017eko izvajati uporabo spleta\nin pametnega mobilnega telefona, ki deluje na Android platformi. Tudi\nYoutube je nekoliko te\u017eje uporabljati brez omejitev, \u010de nimate\nregistriranega Google ra\u010duna.<\/p>\n\n\n\n \n\u0160ifrirano\nali pa ne –> nazaj delat je treba it.<\/p>\n\n\n <\/p>\n <\/p>","protected":false},"excerpt":{"rendered":" Kako si lahko zagotovimo zasebno uporabo elektronske po\u0161te<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[7],"tags":[73,44,37],"yoast_head":"\n
Kolab Now<\/strong> \u2013 vsebinsko predstavlja alternativo celotnemu paketu Google storitev, in ne le alternativo elektronski po\u0161ti. Vklju\u010duje pisarni\u0161ki paket, koledar, bazo stikov, nad dokumenti pa omogo\u010da tudi izvajanje so\u010dasnega urejanje za poobla\u0161\u010dene uporabnike. Seveda je storitev pla\u010dljiva.
CounterMail<\/strong> \u2013 ponudnik storitve elektronske po\u0161te, ki vklju\u010duje enkripcijo. Zanimiv varnostno \/ poslovni model temelji tudi na tehni\u010dni nezmo\u017enosti zapisovanja podatkov, saj njihovi spletni stre\u017eniki ne vsebujejo trdih diskov, sistem se zaganja preko CD\/DVD enote. Spletni stre\u017enik sicer dostopa do po\u0161tnega stre\u017enika, na katerem pa je hramba podatkov. Sistem sicer temelji na 4 slojih \u0161ifriranja in je zanimiva predvsem za totalne cyber paranoike.
Start mail<\/strong> \u2013 temelji na enkripciji podatkov z algoritmom PGP (pretty good privacy). Zanimiv je predvsem po tem, da je pri njih zaposlen tudi avtor PGP enkripcije (Phil Zimmermann), ki je do danes eden najbolj varnih \u0161ifrirnih algoritmov.
Lavabit<\/strong> – pri ponudniku elektronske po\u0161te je bolj prepoznavna zgodba, kot pa re\u0161itev sama. Storitev je namre\u010d uporabljal za svojo komunikacijo tudi Snowden. Ko so pri\u0161li do ponudnika predstavniki oblasti z nalogom, da naj preda podatke in podatkovne baze vseh uporabnikov, je ta raje izvedel izbris podatkov, kot pa predajo podatkov predstavnikom oblasti. Nekaj \u010dasa je bila storitev nedostopna, zdaj pa se je vrnila v novi razli\u010dici. Storitev je cenovno zelo dostopna, zakriva pa tudi meta podatke. Storitev ima vse pri\u010dakovane varnostne lastnosti, velik varnostni pomanjkljaj pa je dejstvo, da je sede\u017e ponudnika v ZDA, kjer pa\u010d zasebnost ni najbolj cenjena in imajo oblasti zelo velika pooblastila.<\/p>\n\n\n\n\nPovzetek?\u200b<\/h2>\n\n\n\n
\nLahko\nbr\u200bez gmaila?<\/h2>\n\n\n\n